Zdravstveno higienski režim
NAVODILA ZA RAVNANJE V NEKATERIH PRIMERIH RESPIRATORNIH OBOLENJ


NP PEK PULMO 033 MOJ OTROK IMA PLJUČNICO
NP PEK PULMO 032 MOJ OTROK IMA BRONHIOLITIS
NP PEK PULMO 031 MOJ OTROK IMA ASTMO
NP PEK PULMO 030 MOJ OTROK KAŠLJA


NAVODILA ZA PREPREČEVANJE VIRUSNIH OBOLENJ PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH

Glede na novice iz medijev o povečanem številu obolelih otrok z virusnimi obolenji, kot sta bronhiolitis in adenovirus, smo v okviru Skupnosti vrtcev Slovenije in vsebine dela  Aktiva OPZHR pripravili enotna navodila o ravnanju v izrednem stanju. Virusna obolenja se pogosto širijo v obliki epidemije v zimskih mesecih, največ od januarja do marca. Potek bolezni je odvisen od imunskega stanja otroka, od prehranjenosti in od številnih drugih dejavnikov, pa tudi od lastnosti samega virusa. Največkrat se otrok okuži od starejših sorojencev ali drugih otrok in odraslih, ki imajo bolezenske znake podobne prehladu ali so celo brez njih. Virusi se prenašajo kapljično z izločki dihal ali slino (kašljanje, kihanje) in preko rok (na rokah prehlajenega človeka je vedno zelo veliko število virusov) in tudi z vodo. Za otroka je nevaren stik z okuženo igračo ali rokovanje z obolelim vrstnikom. Vzrok okužbe je lahko tudi nenatančno umivanje rok in nepravilno ravnanje s plenicami. Bistvenega pomena za preprečevanje obolevnosti otrok so ravnanja staršev in njihovo sodelovanje z nami ter preventivne dejavnosti in ukrepi, ki jih izvaja vrtec. Pri preprečevanju okužbe dihal in drugih virusnih obolenjih v vrtcu izvajamo sledeče ukrepe: 1. Temeljito in pogostejše umivanje rok z milom in tekočo vodo osebja in otrok. 2. Spremljanje otrok v sanitarije (uporaba stranišča, toaletnega papirja, umivanje rok, papirnate brisače). 3. Poučevanje otrok o pravilnem kašljanju in kihanju. 4. Pogostejše mokro brisanje vseh površin, ki so v dosegu otrok – mize, police, kljuke, stikala. 5. Pogostejše prezračevanje prostorov (igralnica, garderobe in sanitarije). 6. Ne glede na vremenske razmere več dejavnosti na prostem. 7. Manj pogosta druženja z vrstniki iz sosednjih igralnic ali enot vrtca. 8. Pogostejše pranje, čiščenje  igrač. 9. Pogostejša zamenjava posteljnega perila. 10. Začasna odstranitev igrač, ki niso pralne – mehke, lesene. 11. Začasna prekinitev izvajanja zobne higiene. 12. Večja razdalja med ležalniki ali uporaba obratnih položajev otrok ( glava-noge ob počitku). 13. Zagotavljanje in spodbujanje zadostnega pitja  tekočin. 14. Hitra reakcija in obveščanje staršev o pojavu bolezenskih znakov pri otroku. 15. Sprejemanje le zdravih otrok v vrtec.   Velja pa ob tem pomisliti tudi na ravnanja staršev, s katerimi nam lahko pomagajo pri preprečevanju pojava virusnih nalezljivih bolezni:   1. Obveščanje vrtca ob vsakem sumu pojava bolezni pri otroku. 2. Otrok se lahko po prebolelem obolenju vrne v vrtec šele takrat, ko je popolnoma zdrav. 3. Zdravniki svetujejo, da v primeru, če je doma dojenček, ki je mlajši od 6 mesecev in ima v vrtcu starejšega  sorojenca, naj starši le-tega začasno vzamejo iz vrtca, ker lahko prinese domov okužbo. 4. Odsvetuje se tudi obiskovanje nakupovalnih centrov ali drugih zaprtih prostorov, kjer se zadržuje veliko ljudi.   NEKAJ PODATKOV O AKTUALNIH OBOLENJIH   ADENOVIRUSI najpogosteje povzročajo okužbe dihal (kašelj, pljučnice, vnetje žrela), okužbe prebavil (gastroenteritis) in okužbe oči (konjuktivitis). Okužbe so najpogostejše pri otrocih. Pojavljajo se lahko v katerem koli letnem času, vendar so težave z dihali najpogostejše pozimi, spomladi in zgodaj poleti. Klinična slika okužbe z adenovirusi je podobna gripi in drugim virusnim okužbam dihal. Pri otrocih poteka bolezen običajno v blagi obliki z vročino, nahodom, vnetjem očesnih veznic, bolečinami v žrelu in kašljem. Na nebnicah se lahko pojavijo spremembe, ki so podobne tistim pri bakterijski angini, ali pa se razvije še vnetje srednjega ušesa. Okužba spodnjih dihal se kaže kot bronhiolitis, laringitis ali pljučnica. Ena izmed vrst adenovirusa povzroča tudi suh, dražeč kašelj, podoben oslovskemu. Če prizadenejo prebavila, ima bolnik poleg driske lahko trebušne krče, vročino, glavobol, celo bruha. Povzročajo tudi vnetje mehurja. Bolniki z adenovirusom so kužni dva dni pred začetkom bolezni in še osem dni po tem, ko težav nimajo več. Za adenovirusne okužbe ni specifičnega zdravljenja. Pri BRONHIOLOTISU gre za obolenje spodnjih dihal, ki se lahko zaplete pri dojenčkih v prvih mesecih življenja in otrocih, ki že  imajo  bolezni dihal oziroma srca. Prva znaka okužbe sta izcedek iz nosu in vnetje žrela. Čez 1-3 dni se pojavijo kihanje, kašelj in nekoliko povišana temperatura, kmalu zatem se sliši hropenje. Včasih pride tudi do vnetja srednjega ušesa. Bolezen v nekaj dneh mine. Moj otrok ima bronhiolitis Kaj je bronhiolitis?  Bronhiolitis je okužba spodnjih dihal, ki prizadene majhne, ​​razvejane dihalne poti imenovane bronhioli. Preko bronhilov se zrak prenaša v in iz pljuč. Ob okužbi dihalne poti otečejo in so polne sluzi.  Zato otrok težko diha.   Bronhiolitis običajno prizadene otroke, mlajše od 2 let. Pri večini otrok se bronhiolitis pozdravi sam po sebi, pri nekaterih otrocih je potreben pregled pri pediatru, nekateri otroci pa morajo biti zaradi potrebe po dodatku kisika v vdihanem zraku biti sprejeti v bolnišnico. Za težji potek bolezni so ogroženi predvsem otroci mlajši od 6 mesecev.   Bronhiolitis povzročajo virusi med katerimi je najpogostejši respiratorni sincicijski virus ali RSV. Virusi se običajno prenesejo s straješih sorojencev ali pa drugih članov družine, ki imajo izražene le prehladne znake. Največ obolelih je v jesenskih in zimskih mesecih lahko pa se okužba pojavi v kateremkoli letnem času. Kakšni so simptomi bronhiolitisa?  Okužba se običajno začne s prehladnimi znaki. Otrok ima:

  • zamašen nos ali izcedek iz nosu,
  • kašlja,
  • ima povišano telesno temperaturo (temperatura višja od 38 °C) in
  • zmanjšan apetit.

Ko bronhiolitis napreduje, se lahko pojavi še:

  • hitro ali oteženo dihanje, ki se kaže s povišano frekvenco dihanja v spanju, ugrezanjem medrebrnih prostorov, lahko s stokanjem,
  • pri dojenčkih se lahko pojavijo premori v dihanju, ki trajajo več kot 15 ali 20 sekund,
  • piski in poki nad pljuči, ki jih sliši zdravnik s stetoskopom,
  • zaradi težkega dihanja otroci prenehajo piti in se hraniti,
  • dojenčki se med dojenjem ali hranjenjem po steklenički lahko zelo utrujajo.

OB ZGORAJ NAŠTETIH ZNAKIH NAPREDOVALE BOLEZNI MORATE Z OTROKOM NUJNO OBISKATI IZBRANEGA ALI DEŽURNEGA PEDIATRA!   Kako se bronhiolitis zdravi? Zdravljenje bronhiolitisa je simptomatsko. Najpomembnejši so postopki s katerimi  vaš otrok dobi dovolj kisika. Da bi to dosegli otroku, kadar je to potrebno, dodajamo kisik v vdihanem zraku, lahko pa uporabimo tudi zdravila za odpiranje dihalnih poti – bronhodilatatorje, ki jih otroci lahko prejmejo v obliki inhalacij ali vpihov. Otroka običajno ne zdravimo z antibiotiki, ker bronhiolitis povzročajo virusi in antibiotiki ne delujejo na viruse. Ali lahko kaj storim, da bi se moj otrok počutil bolje? Da. Lahko:

  • poskrbite, da vaš otrok dobi dovolj tekočine,
  • pri otroku znižujete povišano telesno temperaturo kadar je ta nad 38,5°C, (nikoli ne dajajte Aspirina otroku mlajšemu od 18 let!),
  • skrbite za dobro prehodnost otrokovega noska z rednim čiščenju nosu s fiziološko raztopino večkrat na dan, kadar je sluzi veliko, je zelena in gosta, si pomagamo z aspiratorjem,
  • z otrokom  se izogibajte možnim novim okužbam dihal – z majhnim otrokom ne hodite v nakupovalne centre, se ne zadržujte v prostorih kjer je veliko ljudi,
  • z otrokom se izogibajte cigaretnemu dimu.

Kako je moj otrok dobil bronhiolitis?  Bronhiolitis povzročajo virusi, ki se lahko širijo od osebe do osebe. Ti virusi živijo v kapljicah, ki gredo v zrak, ko bolnik kašlja ali kiha. Virusi v kapljicah preživijo na površinah tudi več dni. Tako se virus prenaša tudi preko rok. Ali je mogoče bronhiolitis preprečiti? Možnost, da vaš otrok dobi bronhiloitis lahko zmanjšate z naslednjimi ukrepi:

  • skrbite za dobro higieno rok in kašlja – vaše in otrokove roke pogosto umivajte z milom in vodo, uporabljate lahko tudi razkužila za roke,
  • izogibajte se prostorov v katerih je veliko ljudi,
  • prehlajene osebe prosite naj otroka ne obiskujejo dokler se popolnoma ne pozdravijo,
  • izogibajte se cigaretnemu dimu,

v času pogostih okužb dihal naj, v kolikor je to mogoče, starejši sorojenci ne obiskujejo vrtca. Virusna obolenja se pogosto širijo v obliki epidemije v zimskih mesecih, največ od januarja do marca. Potek bolezni je odvisen od imunskega stanja otroka, od prehranjenosti in od številnih drugih dejavnikov, pa tudi od lastnosti samega virusa. Največkrat se otrok okuži od starejših sorojencev ali drugih otrok in odraslih, ki imajo bolezenske znake podobne prehladu ali so celo brez njih. Virusi se prenašajo kapljično z izločki dihal ali slino (kašljanje, kihanje) in preko rok (na rokah prehlajenega človeka je vedno zelo veliko število virusov) in tudi z vodo. Za otroka je nevaren stik z okuženo igračo ali rokovanje z obolelim vrstnikom. Vzrok okužbe je lahko tudi nenatančno umivanje rok in nepravilno ravnanje s plenicami. Bistvenega pomena za preprečevanje obolevnosti otrok so ravnanja staršev in njihovo sodelovanje z nami ter preventivne dejavnosti in ukrepi, ki jih izvaja vrtec. Pri preprečevanju okužbe dihal in drugih virusnih obolenjih v vrtcu izvajamo sledeče ukrepe: 1. Temeljito in pogostejše umivanje rok z milom in tekočo vodo osebja in otrok. 2. Spremljanje otrok v sanitarije (uporaba stranišča, toaletnega papirja, umivanje rok, papirnate brisače). 3. Poučevanje otrok o pravilnem kašljanju in kihanju. 4. Pogostejše mokro brisanje vseh površin, ki so v dosegu otrok – mize, police, kljuke, stikala. 5. Pogostejše prezračevanje prostorov (igralnica, garderobe in sanitarije). 6. Ne glede na vremenske razmere več dejavnosti na prostem. 7. Manj pogosta druženja z vrstniki iz sosednjih igralnic ali enot vrtca. 8. Pogostejše pranje, čiščenje igrač. 9. Pogostejša zamenjava posteljnega perila. 10. Začasna odstranitev igrač, ki niso pralne – mehke, lesene. 11. Začasna prekinitev izvajanja zobne higiene. 12. Večja razdalja med ležalniki ali uporaba obratnih položajev otrok ( glava-noge ob počitku). 13. Zagotavljanje in spodbujanje zadostnega pitja tekočin. 14. Hitra reakcija in obveščanje staršev o pojavu bolezenskih znakov pri otroku. 15. Sprejemanje le zdravih otrok v vrtec. Velja pa ob tem pomisliti tudi na ravnanja staršev, s katerimi nam lahko pomagajo pri preprečevanju pojava virusnih nalezljivih bolezni: 1. Obveščanje vrtca ob vsakem sumu pojava bolezni pri otroku. 2. Otrok se lahko po prebolelem obolenju vrne v vrtec šele takrat, ko je popolnoma zdrav. 3. Zdravniki svetujejo, da v primeru, če je doma dojenček, ki je mlajši od 6 mesecev in ima v vrtcu starejšega sorojenca, naj starši le-tega začasno vzamejo iz vrtca, ker lahko prinese domov okužbo. 4. Odsvetuje se tudi obiskovanje nakupovalnih centrov ali drugih zaprtih prostorov, kjer se zadržuje veliko ljudi.