Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument in predstavlja strokovno podlago za delo v vrtcih. Sprejet je bil na 241. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 20. februarja 2025, v veljavo pa je stopil s tem šolskim letom.
Kurikulum za vrtce (2025) je konceptualno in sodobno zasnovan kurikularni dokument, v skladu z novejšimi teoretičnimi spoznanji o zgodnjem učenju otrok, mednarodnimi priporočili in smernicami o visokokakovostni predšolski vzgoji v vrtcih ter zahtevami časa, v katerem živimo. Prenovljen je bil na podlagi sprejetih Izhodišč za prenovo kurikuluma za vrtce (2022) in predhodni Kurikulum za vrtce (1999) konceptualno nadgrajuje ter dopolnjuje z novimi vsebinami. Vsem otrokom, ki so vključeni v vrtec, omogoča enake možnosti, upošteva njihove značilnosti, individualne razlike v razvoju in učenju ter njihove potrebe.
Ključne novosti v Kurikulumu za vrtce (2025), s katerimi želimo vplivati na dvig kakovosti predšolske vzgoje, so:
Družbena dogajanja in hitre tehnološke spremembe pri nas in v svetu, kot so globalizacija, digitalizacija, migracije, medgeneracijsko sodelovanje, naravne in družbene krize, vplivajo tako na življenje družin in otrok kot na institucionalno predšolsko vzgojo. Ob upoštevanju temeljnih nalog vrtca (2. člen Zakona o vrtcih, 1996), ki so pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanje kakovosti življenja družin in otrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti, so te spremembe prepoznane in smiselno vključene v kurikulum za vrtce.
Izhodišče priprave Kurikuluma za vrtce so vrednote in pravice otrok, zapisane v Konvenciji o otrokovih pravicah (1989), predvsem pravica otrok do participacije in igre ter naravnanost dela z otroki v vrtcu v to, kar je v otrokovo največjo korist.
Kurikulum za vrtce omogoča vsem otrokom, ki so vključeni v vrtec, enake možnosti, upošteva njihove značilnosti, individualne razlike v razvoju in učenju ter potrebe, kakor tudi različne osebne okoliščine staršev. Pri sodelovanju s starši je poudarek na usklajenem delovanju vrtca in družine v korist otrok, ob upoštevanju strokovne avtonomnosti vrtca.
Kurikulum za vrtce temelji na znanstvenih spoznanjih strok, ki se navezujejo na posamezna področja kurikuluma, in strok, ki preučujejo otroštvo. Je razvojno naravnan in poudarja pomen razumevanja in doslednega upoštevanja dejstva, da razvoj in učenje otrok potekata prek razvojnega kontinuuma, kar pomeni, da so že zgodaj v razvoju prisotne posamezne zmožnosti in spretnosti, ki se prek porajajočih se zmožnosti in spretnosti razvijajo v obliko, ki jo poznamo v kasnejših razvojnih obdobjih, npr. porajajoča se pismenost.
Poglavja v kurikulumu so vsebinsko smiselno dopolnjena z vidika novih spoznanj o razvoju in učenju otrok, še posebej otrok v prvem starostnem obdobju. Poznavanje in upoštevanje občutljivih obdobij v razvoju otrok, ko se le-ti najhitreje razvijajo in najučinkoviteje učijo, je za vzgojiteljice pri vzgojni dejavnosti v vrtcu ključno.
Kurikulum za vrtce poudarja otroka kot kompetentnega posameznika ter pomen njegove participacije in vključenosti v dejavnosti v času njegovega celotnega bivanja v vrtcu ter pomen poslušanja otrok, ki predstavlja temelj za njihovo participacijo in aktivno vključenost v dejavnosti. Prav tako poudarja pomen zagotavljanja čustvene varnosti otrok v vrtcu, ki je temeljni pogoj za dobro počutje otrok, socialno povezovanje in sodelovanje ter razvoj in učenje na različnih področjih. Posebej je izpostavljeno tudi spodbujanje otrokove iniciativnosti, samostojnosti, radovednosti in miselne fleksibilnosti, spodbujanje otrok pri gibanju in rabi govora. V povezavi z gibanjem je pomembna posebnost kurikuluma opredelitev tvegane igre; vzgojitelj zanjo ustvarja pogoje in jo v dejavnosti (kjer je to mogoče) tudi vpeljuje, pri čemer so vsebovani tudi primeri tvegane igre. Zato kurikulum poudarja pomen otroške igre, še posebej simbolne igre, ter vlogo vzgojiteljice pri igri, vzgojiteljice, ki pogosto vstopa v interakcijo in pogovore z otroki, spodbuja otroke k pogovarjanju, pripovedovanju, miselni predstavljivosti in načrtovanju, sodelovanju, učenju socialnih veščin, čustvenemu doživljanju in izražanju, razvijanju spretnosti zgodnje pismenosti.
V Kurikulumu za vrtce so napisani cilji kurikuluma za vrtce in iz njih izpeljana načela uresničevanja ciljev. V poglavjih, ki sledijo, so napisana temeljna vedenja o razvoju in učenju otroka, otroški igri, sodelovanju s starši in okoljem, splošna priporočila za izvajanje kurikuluma za vrtce, individualizacija in diferenciacija pri izvajanju kurikuluma ter načrtovanje izvedbenega kurikuluma. Drugi del kurikuluma je namenjen področjem dejavnosti, v okviru katerih so posebej opredeljene prečne zmožnosti in spretnosti – gre za znanja in spretnosti otrok, ki se kot rdeča nit prepletajo skozi vse dejavnosti vrtca, načrtovane in rutinske, ter prosto igro otrok. Tako cilji na področjih dejavnosti (družba, gibanje, jezik, matematika, narava, umetnost) kot priporočila za izvajanje dejavnosti vključujejo sodobna znanja o razvoju in učenju predšolskih otrok ter znanja različnih znanstvenih ved o ustreznih vsebinah in metodah dela.
Ob pričujočem Kurikulumu za vrtce, ki je strokovna podlaga za delo v vrtcih, je za doseganje kakovostnega dela z otroki enako pomembna izpeljava v praksi oz. t. i. izvedbeni kurikulum.
(vzeto iz Kurikuluma za vrtce, 2025)