Mucki

Mi smo mucki mali, skupaj se bomo veliko crkljali. Navajali se bomo na mnoge stvari: najprej na vrtec, prijatelje v njem in vzgojiteljice. Dnevni red za nas morda ne bo mala šala – uspeh bo, ko mucek in mucka v skupini se bosta rada igrala; morda tudi iz plenic na kahlici bo ritka večkrat pristala. Učili se bomo žlico držati in se s hrano čimmanj popackati, pa tudi v ustvarjalnosti prve korake pokazati. Morda bomo dudo in stekleničko zapustili in jo s skodelico nadomestili. Za nas bodo Anita, Nataša in Ariana skrbele, nas velikokrat objele in nas rade imele.


 

 
25.02.2018

ZIMSKE DOGODIVŠČINE

Dolgo smo klicali babico Zimo, naj nam ponovno natrosi snega in se kar načakali. Tokrat smo se prvič razveselili pravega stika s snegom in se v našem atriju igrali z njim.

V tem času smo si pripravili veselje s posebnim snegom, ta na našo srečo ni bil mrzel, pa vseeno zelo zanimiv. Raziskovali smo snežinke različnih oblik in materialov, ki so nam nudile različne tipne izkušnje, ter se pri tem kar zabavali.

Občudovali smo zasneženo okolico in na oknu ustvarili tudi svojo s pomočjo prozorne samolepilne folije.

Spomnili smo se tudi na ptice v zimskem času, se pogovarjali, kako jim lahko pomagamo, jim natrosili semen.

Na to temo smo tudi izdelali likovna dela.

Seveda smo spoznali nekaj vrst ptic, poimenovali dele telesa pri njih in ugotavljali, po čem se razlikujejo od nas.
Domišljijskim pticam smo iskali krila v pripadajoči barvi in glede na barvo v posodice razvrščali pisne črvičke zanje.

Januarja ter v začetku februarja nas je čakalo kar nekaj posebnih zabav – rojstnodnevnih namreč, kar štirje člani naše skupine so prestopili drugo leto starosti.

V nekoliko manjšem številu smo se zabavali tudi ob pustnem času, ter izdelali plakat ob katerem smo se pogovarjali o dobrotah in pustnih šemah.

Po sadni malici se najraje sprostimo ob različnih gibanjih, predvsem v večnamenskem prostoru, včasih tudi v naši igralnici. Pisanih žogic v bazenčku se kar nismo mogli naveličati!

03.01.2018

DECEMBRSKI UTRINKI

Čarobni december je bil kot vsako leto tudi tokrat izredno pester. Pričelo se je že ob koncu novembra, ko ste nam starši priskočili na pomoč pri okrasitvi naše enote in izdelavi ročnih lutk in didaktičnih senzornih igrač na temo »Živali pri babici Zimi«.

Nastal je nekakšen pravljični gozd, kjer smo ves december raziskovali živali, se gibali in igrali.

Glasbena pravljica “Živali pri babici Zimi” je bila tudi rdeča nit naših dejavnosti ves mesec, poslušali smo jo tudi pred počitkom, vzgojiteljici sta jo poustvarili, najbolj pa smo se razveselili predstave, ki so jo za nas pripravile pomočnice vzgojiteljic. Pogovarjali smo se o nastopajočih živalih, o zimi, prisluhnili pesmicam, seveda nismo izpustili tiste o babici Zimi.

Prvič smo se srečali tudi z malimi ritmičnimi inštrumenti, jih predvsem raziskovali in se veselili zvokov, ki so jih oddajali.


S čopiči in temperami smo iz tulcev ustvarili drevesa – gozd kjer živi babica Zima.
Prav tako smo že konec novembra pričeli z izdelovanjem slanih okraskov iz testa, da smo lahko okrasili smrečice, ki so jih skupaj zbile pridne roke naših očkov.

Prvi nas je skrivoma obiskal Miklavž in nas obdaril s sadnim presenečenjem – no, vmes je bilo tudi nekaj mehkih bonbonov.

Uživali smo v koncertu blok in prečne flavte ter kitare, ki ga je izvedla dijakinja Ana, v naslednjem tednu pa so nas razvedrili zvoki harmonike učenca Glasbena šole Grosuplje.

Pekli smo božični mandljev kolač – tako je bil dober, da ni zdržal do prihoda staršev :).

Nekoliko z nezaupanjem smo si od daleč ogledovali Božička, ena deklica pa je zbrala pogum in se pocrkljala v njegovem naročju. Če sklepamo po zajetni vreči igrač, ki smo jih dobili, letos nismo bili preveč nagajivi.

Slavnostno kosilo ni bilo samo slastno, temveč tudi nekoliko drugačno kot po navadi: prti in preprosta okrasitev mize so prijetno vplivali na vzdušje, ki je bilo prav praznično.

Obiskali so nas tudi skavti in nas seznanili z lučjo miru in s sporočilom, ki ga prinaša.

31.12.2017

V DRUŽBI MEDVEDOV

Predvsem v mesecu novembru so bili junaki in spremljevalci našega dela različni medvedi. Najbolj so se nam v spomin vtisnili rjavi in beli medved ter panda. Z nami so spoznavali dele medvedjega telesa, pa našega, medo nas je popeljal raziskovat čutno pot iz naravnih materialov. Prav tako se je z nami družil pri različnih dejavnostih, nas motiviral in spodbujal – najprej v obliki plišaste igračke, nato kot lepa, ročno izdelana lutka. Izredno zanimiv pa je bil didaktični senzorni medved, ki smo ga vzgojiteljice našega oddelka izdelale iz večjih škatel in različnih materialov. Otroci so ga raziskovali, ga božali, se skrili vanj, kotalili žogice skozi njegove tace in iskali različne senzorne spodbude po vsem medvedjem telesu.
Oponašali smo medveda (tudi pek gibalnih pesmi) in se kotalili kot medvedi. Kotalili pa nismo le sebe, temveč tudi žoge. Posebej so nas pritegnili tudi tunelček, obroči in pa nizka gred. Da za igro ne potrebujemo veliko pripomočkov smo dokazali z uživanjem v gibanju s škatlami.
Nekateri so radi plesali v krogu, v paru ali individualno, skoraj vsi pa so uživali rajanju.
Z zanimanjem so si ogledali predstavo: »Zlatolaska in trije medvedi«, kjer smo igraje spoznavali pojme velik, večji, največji; skozi igro podoživljali pravljico, hranili medvede in jih spravljali k počitku. Medvede smo tudi ločili v dve skupini: na velike in majhne medvede, ker smo imeli na voljo tudi več pand, smo jih razdelili na pande in na ostale medvede. Pojme na/pod/za smo utrjevali kar s pomočjo medvedka, ki so ga otroci po navodilih postavljali glede na stol. Prvič smo se igrali tudi skrivalnice: poskušali smo najti nagajive medvedke, ki so se zavlekli v skrivne dele naše igralnice.
Tudi pri likovni dejavnosti se nismo izognili medvedji tematiki: pobarvali smo osnovo za glavo in se nanjo trudili prilepiti dele.
Če bi se medvedi lahko podpisali v glino, bi verjetno vanjo pritisnili šapo, ker pa mi nimamo šape, smo v glino vtisnili roko in dodali odtise majhnih predmetov in tekstur – nastal je spominski relief. Medvedi so bili tudi junaki različnih pravljic, ki smo jih prebirali in pa pesmic, ki so jim prisluhnili: najbolj so nam v spominu ostale tri pesmice: »Iščemo medvedka«, »Medvedek pleše« (obe J. Bitenc), »Medvedek« (A. Špan).
Sušili smo jabolčne krhlje in opazovali razliko med svežim in posušeni sadjem ter razmišljali, zakaj so posušeni krhlji videti drugače kot sveži.
Raziskovali smo tudi svežo zelenjavo in jo poimenovali: opazovali njen videz, vonj, jo tipali, razrezali, nekatero tudi poskusili. Leseno različico zelenjave smo uporabili za igro: z lesenimi nožki smo jo »razrezali« na dva dela in poskušali prava dela sestaviti skupaj (z »ježki«): imeli smo vajo v drži lesenega noža, uporabo deske …
Posvetili smo se tudi tradicionalnemu slovenskemu zajtrku, najbolj pa medu: spoznavali smo čebelo, njeno delo in čebelarja, kot pravi medvedi pa smo se najbolj razveselili sladkanja z medom tudi po medenem zajtrku.
V mesecu novembru nas je razveselil tudi prvi sneg, opazovali smo ga in prinesli smo si ga tudi v igralnico ter ga raziskovali, naredili nekaj poskusov z njim. Ob naslednji priložnosti smo se oblekli v topla nepremočljiva oblačila in se podali na doživljanje zime in snega kar v atrij, a žal niso bili vsi navdušeni nad tovrstnim raziskovanjem
Domači medvedki smo pred počitkom legli na ležalnik k našim od dogodivščin utrujenim lastnikom ali k novim prijateljem.

25.11.2017

JESENSKE DOGODIVŠČINE

Jesenski čas v mesecu oktobru smo preživeli v raziskovanju obilja, ki nam ga je prinesla jesen – v vrtec pa v veliki meri naši starši. Posebej smo se posvetili sončnici, kostanju, bučam ter koruzi. V tednu otroka smo resnično »Povabili sonce v vrtec« – posvetili smo se rumeni barvi tako v igri, pesmih, pravljici, delu in si prizadevali tako in drugače za sončno vzdušje in počutje v oddelku. Izdelali smo sončnice iz koruznih zrn in odpadne embalaže in domač plastelin rumene barve, se gibali z rumenimi baloni …
Pesmica »Kostanjček zaspanček« (M. Voglar) nas je uvedla v spoznavanje kostanja: skozi vidno in tipno izkušnjo smo poskušali ločiti divjega od pravega (tudi ježici sta se nam pridružili ), se oblizovali ob okušanju pečenega, divjega pa smo uporabili za igro prirejanja. Tudi tokrat smo izdelali plastelin, ki smo ga naravno obarvali s kavnim nadomestkom in ga veselo gnetli in skušali oblikovati.

Otroci iz skupine Pikapolonic so nam posodili majhne lesene klade, ki smo jih raziskovali, se z njimi igrali, jih postavljali v različne rede.

Tako smo mimogrede spoznali rumeno, rjavo, na koncu pa oranžno barvo, slednja je prišla do izraza najbolj pri bučah: z opazovanjem, s tipanjem in težkanjem smo ugotavljali razlike med njimi v velikosti, barvi, teži, površini … Razvrščali smo jih med majhne in velike, prisluhnili animirani zgodbici »Razbita buča«, na samolepilni foliji ustvarjali svojo bučo, pomagali pri dolbenju buče in poskušali postaviti usta in oči na predloge z bučami. Pri kosilu smo občudovali izdolbene buče in si pripravili bučni zavitek z dodatkom jabolk. Ne, na plastelin nismo pozabili – rumenega smo z dodatkom rdeče tempere spremenili v oranžnega – in že je bilo veselje ob igri z njim spet tu.

Na zaprtem parkirišču naše enote smo uživali v družabnem dopoldnevu – ob prijetni organizaciji Turističnega društva Škofljica smo se preskusili v ličkanju koruze v družbi ostalih otrok, zvoki harmonike so pričarali prijetno vzdušje.
Prvič smo se tudi odpravili raziskovat bližnjo in za nas morda tudi bolj oddaljeno okolico – ob uporabi naše vrvice nam je uspelo priti celo do igrišča enote Bisernik, vmes smo premagali nekaj stopnici in se ob prijetnem, sončnem vremenu vrnili na igrišče naše enote, kjer smo se sprostili na igralih in malo raziskovali.

06.10.2017

SEPTEMBER PRI MUCKI

Mucki smo v mesecu septembru pričeli spoznavati vzgojiteljice, prijatelje, igralnico in igrače. Sprva s starši, nato pa smo bolj ali manj pogumno stopali skozi vrata igralnice sami. Po dveh tednih smo se že nekoliko sprostili, se zaigrali, se podali v bližnji večnamenski prostor ter atrij. Igrali smo se z baloni, mehurčki, sestavljali prve stolpe, se pogumno vozili s poganjalci in se gibali na blazinah, kotalili in metali žoge, se umirili ob ogledu slikanic in petju vzgojiteljic. Opazovali smo vreme, ki nam je v veliki meri postreglo z oblaki in dežjem, zato je nastala prva likovna stvaritev, ki govori o takšnem vremenu. Za tisk smo uporabili kar najbolj priročne štampiljke: roke in prste – vzgojiteljice so pripravile podlage – dežnike, dež pa smo ustvarili kar sami in nastalo je tole:

Ker smo pogumni, smo s spoznavanji že zakorakali v jesen: raziskujemo plodove, ki nam jih radodarno nosijo starši, razvrščamo liste po dveh barvah in celo ustvarjamo: s pomočjo spužv, temper in prilepljenimi drevesnimi listi nastajajo jesenske umetnine. Le poglejte, presenečeni boste :-)